KIVI (actinidia)

Opis

Kivi izvira iz Kitajske. Kivi je bil prvotno znan kot kitajska kosmulja, nato pa so ga, sredi dvajsetega stoletja, preimenovali zaradi tržnih razlogov, najprej v melono nato pa v kivi. To ime je kivi dobil po ptiču kiviju iz Nove Zelendije, saj naj bi bil olupek tega sadja podoben perju ptiča kivija. Dandanes kivi gojijo predvsem v Avstraliji, Novi Zelandiji, Ameriki, Italiji, Franciji in tudi v slovenskem primorju.

Ločimo samooplodne (Issai, Jenny) in samoneoplodne (Hayward) sorte kivija. Pri samooplodnih sortah je dovolj le ena sadika, ker so moška in ženska socvetja na isti rastlini. Pri samoneoplodnih sortah imamo moške in ženske rastline, zato za razvoj plodov potrebujemo tako moško kot tudi žensko rastlino. Taka sorta je Hayward (ženska rastlina) in Tomuri (moška rastlina - opraševalec). Za dobro oplodnjo je na 5 ženskih sadik priporočljivo saditi 1 moško rastlino.

Vzgoja

Kivi sadimo v rodovitno, z organsko snovjo bogato zemljo. Dobro uspeva v dobro odcednih, vlažnih tleh. Odgovarjajo mu rahlo kisla tla (manj kloroz-bledic, zaradi pomanjkanja železa). Sadimo ga na sončno do polsončno lego. Za svojo rast potrebuje dobro oporo, pergolo. Z gnojenjem ne pretiravajmo, saj so korenine zelo občutljive na požige od mineralnih gnojil. Gnojimo večkrat na leto z manjšo količino gnojila. Priporoča se uporaba organskih (peletirano gnojilo plantella organik, biogrena, kompost, uležan hlevski gnoj...) in sadjarskih mineralnih gnojil. Na vetrovnih legah moramo kivi zaščititi.

Kivi obrezujemo zgodaj spomladi v času mirovanja. S tem se izognemo močnemu solzenju iz reznih ran. Izrezujemo rozge, ki so prejšnje leto rodile in prikrajšujemo enoletne poganjke.

Uporaba in zdravilnost

Kivi vsebuje veliko vitamina C (do 300 mg v 100g sadeža) kar je 5x toliko, kot ga vsebujejo limone. Odlikuje ga tudi nadpovprečna vsebnost rudnin; kalija, kalcija, magnezija, fosforja, v sadju redkega natrija in številnih drugih snovi, v njem je precej vitamina E in celo klorofila, kar je prava redkost za sadno vrsto. S klorofilom bogata hrana (zelenjava...) velja za učinkovito zaščito pred rakom. Kivi vsebuje tudi encim aktinidin, ki razgrajuje beljakovine, zato z rezinami kivija mehčajo meso ali priporočajo uživanje kivija po močnem beljakovinskem obroku.

Iz vitic kivija na Kitajskem izdelujejo vrvi, iz listov in lubja pa so včasih izdelovali papir. Iz ozkih pasov lubja izdelujejo oglje za risanje. Izvleček iz vejic in listov je zdravilo za garje pri psih. (Vir: Dario Cortese, Sadje-moč naravne hrane)

KIVI HAYWARD (Actinidia deliciosa)

Debeloplodni kivi, ženska rastlina

KIVI TOMURI (Actinidia deliciosa)

Debeloplodni kivi, moška rastlina

KIVI ISSAI (Actinidia arguta, "Issai") - mini kivi

Drobnoplodna samooplodna sorta. Ima gladko kožico, majhne plodove (5 cm), ki so veliko bolj sladki kot pri debeloplodnih sortah. Zelo odporna na zmrzal (-29° C).

KIVI WEIKI (Actinidia arguta, "Weiki") - rdečeplodni bavarski kivi

Potrebuje moško in žensko rastlino, zelo odporen na zmrzal, sladki okusni plodovi.